Vlaga v zidu
Zidovi se lahko navlažijo iz stalnih in občasnih virov vlage, ki so nad in pod površino terena. Če vlage v zidu ni in je zid suh, to pomeni, da smo ga v fazi gradnje pravilno zaščitili pred vdorom vlage v zid, ter da se nahaja v stanju ravnotežja glede na vlago.
V primeru pojava vlage v zidu se le-ta odpravi na dva načina: lahko preprečimo dovod vode vanj ali pa povečamo izparevanje vlage. Najbolje je, da dosežemo oboje. Če je zid vlažen in se niti v poletnem času ne osuši to pomeni, da so takšni prostori v stavbi samo pogojno vseljivi in da je nujno potrebno problem odpraviti.
Glavni vzrok vlažnih zidov
Vzrokov je lahko več. Med najpogostejše spada kapilarna vlaga. Voda iz tal pod pritiskom prodre do stene in se najprej vpije v mikro pore. Zaradi kapilarnega sesanja se prične kljub gravitaciji pomikati po zidu navzgor. Čim manjši so medprostori in kapilarne razpoke v zidu, tem višje se lahko dvigne. Ta višina bi teoretično lahko bila neomejena, vendar se zaustavi na višini, kjer je hlapenje večje od dotoka vode. Polaganje toplotne izolacije na zid, ki je na pogled dobra rešitev, bo stanje samo poslabšalo, saj se bo zaradi zmanjšanja izparevanja stolpec vlage v zidu dvignil še višje.
Najcenejša samo izvedbena varianta odprave (kapilarne) vlage v zidu
Priporočamo uporabo kremne emulzije Triplezero za zaustavljanje kapilarne vlage, ki jo vbrizgamo v izvrtine vzdolž zidu. Potek ni preveč zapleten in ga lahko povprečno spreten uporabnik opravi sam, saj so vrtalni stroji in svedri dokaj dostopni, prihranek pa bo visok. Postopek izvajamo na opečnih, kamnitih in mešanih ter poroznih betonskih zidovih.
Vrtamo vodoravno, na razdalji 12-ih cm z svedrom premera 12 mm. Sveder pa zaustavimo 5 cm pred izstopom iz zidu na drugi strani. Sveder pri tem večkrat prevrta plasti malte, ker je še posebej ugodno za širjenje emulzije. Po vrtanju izpihamo prah, iz vrtine s pomočjo kompresorja. Namestimo cevko v izvrtino in s pomočjo hidravlične pištole vbrizgamo maso v izvrtino. Natančen postopek je opisan v tehničnem listu Volteco. Nato izberemo primeren sušilni omet (na primer Calibro), ki bo dodatno osušil nakopičeno vlago v steni. Tak sistem pride v poštev, kjer je zunanja in notranja stena izven vkopanega dela. Sanacijo izvedemo od zunaj.
V kolikor pa je stena vlažna in je sanirani del objekta pod nivojem zunanjega terena, ter sanacija iz zunanje strani iz takšnih ali drugačnih razlogov ni mogoča, pa se lahko poslužimo sanacije od znotraj.
Postopek izvedbe del je sledeč:
Star omet moramo odstraniti do trdne osnove (opeka, beton.). V kolikor imate v betonski steni preboje priporočamo zatesnitev le teh z nabrekajočim kitom Akti-Vo 201. Steno nato omečemo z BI Mortar Plaster Seal z vlakni ojačano prekrivno vodoneprepustno malto. Za ojačitev priporočamo uporabo Revomat mrežice. Nato steno premažemo s polimer cementno hidroizolacijo Plastivo 250, ki je primerna tako za pozitiven, kot negativni hidrostatični tlak. Steno ometamo z makroporoznim sušilnim sistemom Calibro, ki služi kot zaščita pred kondenzom. Mogoča je tudi končna obdelava z hidrofobnim finim zaključnim ometom X-Lime na apneni osnovi.
Potrebno pa je tudi poskrbeti za zadostno zračenje prostorov…
Omenjeni izdelki v tem blogu: